Načini sporazumevanja in vedenja v skavtski skupini

Na kakšen način se sporazumevate in medsebojno sodelujete?

Mladi sprejmejo in usvojijo način sporazumevanja, ki ga zaznavajo v svojem okolju, saj ga sprejmejo kot normo. Ko odrastejo, se ti pridobljeni vedenjski vzorci odražajo ne le v medsebojnih odnosih temveč tudi v tem, kakšen svet bodo ustvarjali. Zato temeljito razmisli o ustreznosti vedenjskih vzorcev, ki jih spodbujaš v svoji skavtski skupini.

Razpravljajte o vprašanjih in ocenite svojo skavtsko skupino: dosedanje dejavnosti ocenite glede na to, kako pogosto jih izvajate z oceno 1-6 (1=občasno, 6=sistematično in pogosto). Na podlagi odgovorov vam bo kompas ponudil nekaj predlogov, kako izboljšati oceno.

Natisni obrazec za delo s skavtsko skupino brez uporabe spleta.

Tisk
Ali gojite dobre medsebojne odnose in upoštevate pravice vseh članov skavtske skupine?

Način sporazumevanja in odnosi, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju, pripomorejo k osebnostnemu razvoju mladih, saj jih naučijo sprejemati različne načine mišljenja, življenja in vedenja. Ta učni proces je najbolj učinkovit v povezavi s spoznavanjem temeljnih človekovih pravic.

Ta del spodbuja razvijanje naslednje kompetence

Vodje skavtov in skavtinj se zavedajo nepravičnosti in neenakosti, prisotnih v vedenjskih vzorcih in v sistemu. Slednji vključuje neenakomerno razporeditev in dostop do moči, bogastva in naravnih virov med državami ter znotraj njih. Vodje skavtov in skavtinj morajo poznati vzroke za neenakost in razmišljati o tem, kako so pretekli dogodki vplivali na sedanje lokalne in globalne probleme. Morajo se zavedati vpliva neenakosti na dostojanstvo in kakovost življenja ljudi ter na zdravje planeta.

Ali mlajši skavti in skavtinje sodelujejo pri reševanju sporov na aktiven in vključujoč način?
Skavti in skavtinje se pod mentorstvom vodje skavtske skupine (in pozneje tudi sovrstnikov)  največ naučijo z aktivno udeležbo pri reševanju sporov. Naučijo se prevzemati odgovornost za svoja dejanja in posledice teh ter postanejo bolj samozavestni pri njihovem reševanju. Ker jim konflikt predstavlja priložnost za učenje in spremembe, lahko postanejo uspešni mediatorji.
Ta del spodbuja razvijanje naslednje kompetence

Vodje skavtov in skavtinj razumejo, da obstajajo spori na različnih ravneh: mednarodni, mestni, skupnostni, medosebni in osebni. Vedo, da bo vedno obstajala potreba po razvijanju pravil, zakonov, običajev in sistemov, ki jih bodo ljudje sprejeli kot razumne in pravične. Kot posamezniki in vodje skavtov ter skavtinj raziskujejo vrsto strategij za razrešitev konfliktov na način, ki ne izključuje nikogar. Zavedajo se tega, da je konflikt naravni pojav, ki lahko pomeni priložnost za pozitivne spremembe.

Ali kot vodja in vzornik/-ca svoje člane spodbujate k družbeno odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju?

Vodje skavtov in skavtinj z lastnim zgledom spodbujajo druge k aktivnemu globalnemu državljanstvu in udejanjanju pozitivnih sprememb. Živijo v skladu z Gandijevim izrekom: "Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu."

Ta del spodbuja razvijanje naslednje kompetence

Vodje skavtov in skavtinj se zavedajo lastne sposobnosti, da uveljavijo pozitivne spremembe in da sodelujejo z drugimi pri oblikovanju bolj pravičnega in trajnostnega sveta. Odločitve sprejemajo na podlagi preverjenih informacij in se zavedajo, da bodo njihove odločitve vplivale na druge in na planet. V skupnosti sodelujejo na več ravneh, in sicer od lokalne do globalne. Aktivno podpirajo odgovorno odločanje mladih, s tem da jim predlagajo možnosti, ki so jim na voljo, ter jim pomagajo razvijati veščine in samozavest, ki jih mladi potrebujejo pri uveljavljanju lastnih odločitev v življenju.

Naslednje naloge

  • Sporazumevanje med člani skupine temelji na medsebojnem spoštovanju

    Na sestankih opazujte dogajanje in odgovorite na naslednja vprašanja: Ali vsi dobijo enako mero pozornosti? Ali se udeleženci med seboj pozorno poslušajo? Kdo izmed članov skupine pretežno govori in kdo tiho posluša? Koga se največkrat prekinja? Ali med pogovori poskrbite, da vsi pridejo do besede? Ob prihodnjem srečanju prosite nekoga drugega, da sestanek opazuje in vam ob zaključku predstavi povratne informacije.

  • Nenasilna komunikacija

    Organizirajte delavnico na temo nenasilne komunikacije ali k izvedbi povabite strokovnjaka.

  • Pravila, ki jih moramo upoštevati

    S člani skupine določite splošna pravila za sodelovanje v razpravah. Seznam pravil izobesite na vidno mesto. Članom skupine obrazložite, kakšne so posledice kršenja pravil.  Nato se skupaj odločite, kako ukrepati v primeru kršitev.

  • Spremeninjanje pravil

    Vsako polletje se pogovorite o morebitnih spremembah pravilnika in jih po potrebi naredite. Če določenega pravila člani skupine ne upoštevajo, razmislite o njegovem izbrisu. Skupinska razprava naj vključuje naslednja vprašanja: Zakaj kršitelji ne spoštujejo določenega pravila? Ali za kršitve obstaja določen razlog oz. potreba? Prvotno pravilo poskušajte prilagoditi potrebam kršiteljev oziroma ga izbrišite.